"Prestara sem za iskanje službe"
Splošno prepričanje pri nas je, da je populacija, starejša od 35 let, nezaposljiva. Ne nasedajte takim govoricam! O tem so prepričani tisti, ki o sebi mislijo natančno to.
Naše izkušnje so drugačne. Delodajalci, ki vedo, koga iščejo, nikoli ne postavljajo v ospredje starosti kandidata. Iščejo nekoga z natančno določenim znanjem in natančno določenimi izkušnjami. Postavite se v vlogo delodajalca: če bi bili vi na njihovem mestu, bi raje zaposlili nekoga, ki je v svojem poslu znan in natančno ve, kaj se na njegovem področju obnese in kaj ne, ali nekoga, ki ga morate najprej uvajati pol leta, da podrocje šele spozna? Prepričana sem, da bi raje zaposlili 45-letnico, ki bi rada zamenjala službo predvsem zaradi tega, ker bi v življenju rada dosegla še več, kot je do zdaj, in ki ima ogromno vzpostavljenih stikov, kot pa nekoga, ki je sičer star 25 let, vendar brez volje do življenja.
Torej - nikar ne nasedajte govoricam, da ste prestari! Vedeti morate, da imate svoje prednosti, in te morate obvezno poudariti tako v prošnji kot pozneje na razgovoru!

Ponudbo naslovite na konkretno osebo!
Ponudbe za delo naslovite na konkretno osebo, in ne kar na podjetje ali na kadrovski oddelek. Obvezno napišite ime in priimek osebe, ki je odgovorna za sprejemanje delavčev. Nič ne bo narobe, če boste napisali kar ime direktorja.
Če ne veste, kdo je direktor, poizvedite! Poiščete njihovo spletno stran, povprašajte pri znancih in prijateljih ali pa pokličite v podjetje. Če se vam morda zgodi, da vam v podjetju ne bodo hoteli povedati imena in priimka direktorja, je to prvo znamenje, da tam nimate kaj iskati. Že to kaže na brezbrižen značaj vodstva. V takem podjetju zagotovo ne boste našli dela, ki bi Vas veselilo in s katerim bi bili zadovoljni.